»Ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega ...«
(2 Mz 16,3).

Izraelci so nekoč v puščavi godrnjali čez Arona in Mojzesa. »Meso in kruh«, ki so ga jedli kot sužnji, sta jim pomenila več kot svoboda. V svobodi »se niso znašli«. Niso vedeli in razumeli, da ima svoboda svojo ceno – to je: zaupanje v Boga. Niso razumeli, da je za življenje v svobodi odgovoren vsak sam.
Tudi danes je z nami tako. Zdi se, kot da imamo vsega dovolj, ne vidimo pa, da smo sužnji in hlapci, da nad nami gospodujejo porabništvo, liberalizem in materializem, da uživamo »meso in kruh«, ki ne nasiti – nima v sebi življenja. Prave svobode in pravega kruha ne vidimo in ne poznamo. Ostajamo sužnji lažnega in praznega izobilja: godrnjamo, se prerekamo, iščemo krivce zunaj sebe ... Več nam pomeni imeti kot biti.

Kot nekoč Izraelcem Bog tudi nam danes ponuja rešitev – ponuja nam »Božji kruh, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje«. Izraelcem je bilo naročeno: »...