Odločitev za poroko je dobra, saj nam pomaga, da vztrajamo tudi takrat, ko je težko. Vendar se z našo dušo ali duševnostjo nekaj zgodi, ko se pojavi pojem »za vedno« ali »dokler naju smrt ne loči«. Ne glede na to, ali želimo to sprejeti ali ne, se poročimo zato, da bi zadovoljili svoje psihične in čustvene potrebe. Upanje se spremeni v pričakovanje. Spoštovanje svojih potreb se spremeni v zahtevanje pravice zanje. Brezpogojno postane pogojno.

Takrat začne romantična ljubezen umirati in pripravlja pot za rojstvo resnične ljubezni. Pot od zaljubljenosti do prave ljubezni vodi skozi ozko dolino senc bedne, sramotne, vsem znane in nevarne borbe moči.

Ker je izbira partnerja v glavnem nezavedna, podobnost partnerja s skrbniki iz našega otroštva izzove in znova sproži situacije ranjenosti. Zgodovina se začne ponavljati sama od sebe. Ugotovimo, da znova doživljamo stare frustracije in nezaceljen...