Oratorij 2009

»Kako? Z zidaki, malto ... Kako visoko naj gradim? V kakšnem slogu?«
»Pojma nimam. Zakaj pa bi sploh gradil. A ni cerkva pri nas že itak preveč?«
»Ne, to pa ne. Saj rabimo prostore, kjer malo zadihamo drugačen, božji zrak.«
»Veš kaj, prav nič te ne razumem. Božji zrak pa ... Najprej slog. Danes šteje, če si ,faca‘, če imaš zvezdniški slog. Če zažigaš. In ciljaš visoko.«
»Saj res, dal si mi idejo. Cerkev mora biti zvezdniška!«
»Čakaj malo. Zvezdništvo in Cerkev. Nak, to ne gre.«
»Da ne?! Poznam svetnika Frančiška, ki je, kot praviš, zažigal. Imel je denarja kot pečka. Res je sicer najprej hodil od zabave do zabave, bil zvezda večerov. Potem pa ga je kar naenkrat nekaj prešinilo. Po mojem je bil to božji glas.«
»Glas? Da ni imel ta ,model‘ kakšnih prisluhov.«
»Kje pa. Spoznal je, da to veseljačenje in bogastvo ni vse. Vse je razdal revežem in živel v uboštvu.«
»Hočeš reči, da je bil berač. In t...