Napisala sem dve knjigi. Izšli sta z majhno naklado in sedaj poležavata po policah raznih knjižnic. Nista ravno najbolj brani, vendar sta moji.



Ko sta knjigi izšli, sem bila vesela. Besede, ki mi veliko pomenijo, so se razširile med ljudi, ki govorijo isti jezik, kot ga sama govorim in ljubim. Slovenščina mi lepo zveni, naš jezik se mi zdi ravno prav čist in ravno prav zveneč.

Pišem o vsakdanjih stvareh. Marsikdo, ki pozna mene in ljudi, ki so mi blizu, se lahko ob branju nasmeje do solz. Saj ugotovi, da ima nekdo v moji knjigi zvišan krvni tlak, tako kot moja mama. Nekdo drug pa zelo hvali domači jabolčni kis, ki ga pridelujemo tudi sami. V svoje knjige postavljam stvari, ki so mi všeč: ljudje, ki nastopajo v njih, gojijo rumene orhideje ali pa jedo marelično marmelado. Čeprav jim orhideje bolje uspevajo kot meni.

Pišem to, kar so mi povedali drugi. Bog mi je dal modrejše, ko...