»Poslušajte, vi ste škof za medije pri Slovenski škofovski konferenci! Zakaj molčite in ne odgovorite temu Ježu iz Sobotne priloge Dela?« Tako me pozdravi nekdo po telefonu. »Pa kaj vas je spet razjezil?« smeje vprašam. »A nič ne berete?!« je zgrožen. »Nič, ker mi nima kaj povedati,« mu odvrnem. »Ta je sposoben kristjanom naprtiti tudi to, da smo krivi, ker na Marsu ni več vode. Z njim se pa res ne bom ubadal,« sem bolj določen. »Ja, mnogi pa berejo in vse verjamejo,« je zaskrbljen glas na drugi strani slušalke. »Tožit ga bo treba enkrat, pa ono iz Maribora, ki se ima za pisateljico, Vidmarjevo, da so zanjo darovi za vzdrževanje cerkva samo krpa, ki pokriva zadnjo plat? In Večer v svoji prilogi Bonbon njeno nakladanje objavlja! Ženska naj pred svojim pragom pometa. Bo ona štela cerkveni denar? Naj šteje, koliko ga je nakradel prvak njene stranke!« Jezno je odložil slušalko, brez na svidenje.

Bežno sem prebral sestavka obeh, Ježa in Vidmarjeve. Vse strani Družine ne bi zado...