Vsakdo izmed nas bi lahko pobrskal po svojem življenju in ugotovil, da se je pogosto česa zelo bal, potem ko se je s tem srečal, pa vse skupaj sploh ni bilo tako hudo. Čim starejši smo, toliko več takšnih izkušenj imamo. Če nam uspe, da nam te izkušnje pomagajo, da se neznanih stvari, ki so pred nami, manj bojimo, je seveda to zelo dobrodošlo. Nekaj strahu pred neznanim pa bo vedno ostalo, če se še tako učimo iz izkušenj, ki niso slabe.



Vedno je nekaj, česar se lahko bojimo. Po svoje je strah lahko tudi dragocen, ker preprečuje, da bi ravnali preveč lahkomiselno, kot da se nam ne more nič zgoditi. Hudo pa je, kadar je strah tako močan, da postane prevladujoče čustvo. Takrat lahko človeka ohromi in ni sposoben narediti niti tega, kar bi lahko. Pa smo spet pri tem, da je treba najti pravo mero med zaupanjem in strahom, ki ni hromeč, ampak ustvarjalen. Tako kot tudi pri vsem drugem, kar počn...