Prebivalci krajev ob vznožju Alp so se zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin in ostrega podnebja že davno oprijeli živinoreje. V hladnejših mesecih so imeli živino po dolinah, na začetku poletja pa so jo odgnali na planinske pašnike. Na Slovenskem se je planšarstvo najbolj razvilo v Bohinju, kjer je nekoč delovalo okrog štirideset planin. Na nekaterih še vedno pasejo živino in izdelujejo sir, toda življenje na njih je danes vendarle precej drugačno kot nekoč.



Ob pol sedmih zjutraj je parkirišče na planini Blato skoraj polno avtomobilov. Le redki imajo še odprt prtljažnik, iz katerega gledajo pohodne palice, nahrbtniki in planinski čevlji, saj je večina planincev že odhitela proti planini Pri jezeru. »Nikoli nisem preveč divjal po hribih,« pravi župnik Ivan Jagodic iz Srednje vasi v Bohinju, ki nas bo tokrat popeljal do planin V Lazu in Krstenica. Nam – ob meni sta še Franci in njegov si...