Pri pogovoru o maši je nek fant rekel: »Sveta maša se mi zdi lepa. Vendar: zakaj imajo ljudje pri njej tako žalostne obraze?« Lahko bi še pristavil: »Zakaj je pa o prvih kristjanih zapisano, da so veseli v svojih hišah lomili kruh« (prim. Apd 2,46)?

Veseli so se zbrali na nedeljo zato, da so skupaj proslavili spomin na vstalega Kristusa.

Toda, tudi danes lahko vidimo same vesele obraze pri sveti maši. Ti nam razkrivajo, da obstajajo občestva, ki so uspešno prebredla temeljne notranje ovire.
Člani takega občestva radi hodijo k spovedi in obhajilu, radi pojejo in drugače sodelujejo in na obrazih se jim pojavijo sledi svetega veselja.

Vselej pa naj ostanejo v občestvu zaželeni tudi tisti, ki so še zasuti s težavami ali celo zlom in iz globočine kličejo k Bogu, ki jih edini še lahko reši. »Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi,« jih navdaja z upanjem Jezus.

Prav sveta maša je Gospodova trpljenjska terapija, ki človeka nauči uživati pravo...