»Govôri, GOSPOD, kajti tvoj hlapec posluša« (1 Sam 3,9).

Spominjam se, da me je odlomek o dečku Samuelu vedno nagovarjal. Vedno sem se spraševal, kaj mi hoče Gospod po tem odlomku sporočiti. Tudi danes se sprašujem in prosim Gospoda, naj mi razodene svoje misli in svoj načrt, naj mi pove, kako me želi danes nagovoriti po tej besedi.

Ista beseda, pa nikoli zastarela, vedno nova nagovarja na nov način. Zanimivo! Gospod je trikrat poklical Samuela, pa ni vedel, kdo ga kliče: »Samuel namreč še ni poznal GOSPODA in GOSPODOVA beseda se mu še ni razodela.« Kaj pa jaz? Poznam Gospoda, se je meni že razodela njegova beseda? Prepoznam njegov glas sredi tega hrupnega sveta, ki me obdaja, sredi te džungle glasov …? Znam reči kot deček Samuel: »Govori Gospod, kajti tvoj hlapec posluša«? Vem, kdaj in kako me Gospod kliče? Se odzovem na njegov klic, ali ga raje preslišim? Ker je laže … Ker se mi ni treba spremeniti … Ker si lahko roke umijem kot Pilat in rečem, da tako ali t...