Z zanimanjem sem prebral zapis dr. Lojzeta Gosarja v 2. številki Družine (str. 24), v katerem med drugim predstavi svoj pogled na reševanje odprtega vprašanja razmejitve med Slovenijo in Hrvaško. Zavzema se za to če si dovolim nekoliko »pesniške svobode« , da v razmerju do sosede v procesu njenega približevanja Evropski zvezi ne bi napenjali mišic, saj to dolgoročno ne more biti v korist nikogar.

Zavedam se, da je glede mejnega vprašanja s Hrvaško večinsko takšno javno in politično mnenje, po katerem je treba stališče do sosede, ki skuša z različnimi potezami korak za korakom izboljševati svoj položaj, zaostriti, saj »mehkejši« politični prijemi do zdaj pač niso rodili pravih sadov. Pa vendar se mi zdi prav, da v takih razmerah slišimo tudi glasove, ki želijo s pozivanjem k samokritičnosti umiriti razgrete strasti in ustvarjati primerno dialoško ozračje, odprto v prihodnost.

Ravno katolišk...