Sveti Evtimij Veliki, puščavnik

Po smrti očeta je mati Dionizija Evtimija še kot otroka izročila melitenskemu škofu Otreju. Tu je prejel temeljito svetno in bogoslovno izobrazbo. Po posvečenju je kot duhovnik in nadzornik melitenskih samostanov živel na škofijskem dvoru, kjer pa se je v njem kmalu oglasila želja po samoti. Kasneje je naskrivaj zapustil samostan in mesto ter se odpravil v Jeruzalem, kjer se je naselil v skalni votlini v puščavniški naselbini Laura pri Faranu. Tu je v molitvi in pokori preživel kar nekaj let, nato pa naselbino zamenjal za votlino sredi divje, težko dostopne gorske samote. A ne za dolgo, saj so »skrivališče« odkrili najprej bližnji pastirji, nato pa so k njemu začeli prihajati ljudje, ki so želeli živeti, podobno kot on in služiti Bogu. Prišlo je tako daleč, da je Evtimij tu ustanovil samostan. Vodstvo samostana je zaupal svojemu dobremu prijatelju Teoktistu, sam pa se je umaknil v votlino,...