ideološka ignoranca pri prevajanju vernovega romana

Pisatelja znanstvenofantastičnih romanov in romanov o tehničnem napredku človeštva Julesa Verna (1828–1905) ni potrebno predstavljati slovenskemu bralcu, saj je s prevodi med nami že več kot sto let. Lani (2008) je izšlo dokaj obsežno delo Toneta Smoleja – Iz francoskega poslovenjeno (Založba ZRC), v kateri avtor razpravlja med drugimi prevodi tudi o prvih Vernovih v 19. stoletju. Ob tej knjigi lahko pomislimo tudi na bralno kulturo na Slovenskem, ko so se pojavljala dela, ki so bila privlačna tako za bralce v začetku 20. stoletja kakor tudi v času po »osvoboditvi«. Med prevodi del prvega in drugega obdobja ni velikih razlik, čeprav so oboja v nekem smislu vplivala na bralčev nazor. Mladi so oziroma smo požirali Sienkiewicza, Karla Maya, Julesa Verna, našega Finžgarja in še in še bi lahko naštevali. Kot že »stari« bralec sem pred kratkim spet prijel v roke Vernov Skrivno...