Papež Benedikt XVI. je na praznik svetih treh kraljev pri maši v baziliki sv. Petra v Rimu govoril tudi o pomenu italijanskega znanstvenika Galilea Galileija (1564–1642), ki se je moral leta 1633 javno odreči Kopernikovemu nauku, da je Sonce središče vesolja, pripisujejo pa mu izjavo: In vendar se (Zemlja) giblje, letošnje leto pa bo v znamenju 400. obletnice spomina na njegova astronomska odkritja.

Tudi v svetopisemskem sporočilu o »modrih z Jutrovega«, ki so bili po vsej verjetnosti astronomi, igra razporeditev zvezd osrednjo vlogo. Krščanstvo je zavezano »posebni kozmološki zasnovi«, ki v vesolju vidi božje delo, je dejal papež. Navedel je zadnji verz znamenitega italijanskega pesnika Danteja v njegovi Božanski komediji, v kateri govori o Bogu kot o »Ljubezni«, ki »giblje Sonce in zvezde«. Ta pogled doživlja prerod, za to pa so zaslužni številni znanstveniki, ki se niso, »po sledeh Galileija, odpovedali niti razumu niti veri, marveč oboje – v medsebojni obogatitvi – uv...