»Bog svet nam dal v zabavo je, življenje naše pravo je!«

Vse bolj in bolj razmišljam o tem naslovu, ki sem ga navedla nad tem mojim življenjskim spisom. Čim bolj se staram in čakam na odhod z odra našega življenja, tem bolj razmišljam o ljudeh, s katerimi sem živela, in o neprestanih borbah, ko vsak išče neke temeljne resnice in pravice, zlasti pa krivice, ki so in bodo na svetu do konca.

Če se vrnem v preteklost za 60 ali 65 let, ko je zasijala svoboda, ko smo z veseljem hodili na božje poti, da bi se zahvaljevali zanjo … Toda to je trajalo le kratek čas in nismo mogli verjeti, da se je tako hitro vse zasukalo. Sedaj si mislim, zakaj. Naši »osvoboditelji« so gotovo bili ljubosumni, ker smo se Bogu zahvaljevali za svobodo. Mislili so, da smo za vse dolžni hvalo samo njim. Hvala vsem mrtvim borcem. Mnogi med njimi so bili verni in so darovali življenje za domovino, vero, Boga.

Naši »osvoboditelji« so bili jezni na vse tiste, ki smo še ostali živi, a ji...