»V ožjem krogu sorodnikov smo se na njegovo željo v krščanskem upanju poslovili na Plečnikovih Žalah.« Novico smo zvedeli šele iz medijev. Žlahtni gospod najvišje intelektualne ravni, kot literarni zgodovinar najgloblje zapisan slovenski kulturi, tisti od včeraj in danes, najintimneje zavezan »krščanskemu upanju«, je hotel biti skromen in plemenit tudi, ko se je poslavljal od življenja. Peščica najbližjih svojcev je spremljala njegovo slovo; z obredom Cerkve ter z evharistično daritvijo v Plečnikovi cerkvi v Šiški ga je v ponedeljek, 6. julija, pospremil k večnemu počitku župnik p. Zdravko Jakop. Nešteto njegovih bivših dijakov, znancev, prijateljev, pesnikov in pisateljev bi se želelo posloviti od njega, pa je skromen, kot je bil vse življenje, v tihoti in samoti odšel s tega sveta, a ne brez najglobljega upanja v življenje pri Bogu. Naključje je hotelo, da je v svojem zadnjem prispevku za Zvon (2009, št. 3, Naključna srečanja in gl...