Dobra novica je slaba novica. Bolj je grozljiva, boljša je. Več je krvi in človeškega trpljenja na zaslonu, bolj so ljudje pretreseni in več govorijo o tem. To sprevrženo novinarsko načelo hitro prevzamejo tudi v vsakdanjem življenju. Ali pa je morda novinarsko načelo o slabi novici kot dobri novici le posledica ugotovitve, o čem se ljudje najraje pogovarjajo.

Zanimivi bi bili odgovori na vprašanje, o čem se zakonci, znanci in prijatelji največ pogovarjajo. Kakšne teme izbirajo? Če bi bil odgovor podoben izbiri, ki jo lahko vsak dan spremljamo v informativnih oddajah večine medijskih hiš, je čas, da kaj spremenimo.

Ali res mislimo, da žena komaj čaka, da ji mož, ki je prišel iz službe, na dolgo in široko razlaga, kako naporen in težak dan je bil v službi, kako nemogoči so sodelavci, kako neobzirni vozniki na cesti? Ali da mož komaj čaka, da mu žena pove, kako sitni so bili otroci, zadirčna vzgojiteljica v vrtcu, tečni pro...