Zadnjič sem med opoldansko nevihto skoraj pod vrhom Begunjščice in čez nekaj dni pod Storžičem naletela na rdečega lazarja. Kako je mogoče, da je ta slinasti priseljenec zlezel tako visoko v hribe? Kaj ni dovolj, da povzroča razdejanje na domačem vrtu? Prav nostalgično vesela sem, ko mi pot preseka črni lazar, tisti iz »starih časov«.

Včeraj sem visoko v hribih, pod Vrtačo, občudovala kranjski osat, ki je imel meter visoko cvetno steblo popolnoma prekrito z ušmi. Ne sprašujte se torej, od kod pridejo uši na rože na balkonu stolpnice, na primer v deseto nadstropje. Za te sesajoče žuželke, ki se bliskovito selijo z letečimi predstavnicami, resnično ni ovir.

Uši zatiramo na različne načine. Recept naših babic zagotovo poznate: 1 kg kopriv, ki ne cvetijo, namočimo v 10 l vode in po 24 urah precedimo. Razredčimo v razmerju 1: 20 (npr. 1 dl pripravka na 2 l vode). Škropljenje ponavljamo, saj raztopina deluje le na mlade stadije uši!

Pred začetkom razpredanja...