Evropa in Bog
Evropa in Bog
Končujem študijsko leto v mestu, ki mu najpogosteje rečemo evropska prestolnica. Bruselj, ki niti ni veliko mesto, ima tisoč obrazov. Za nekatere je premalo razgibano, za druge daleč preveč naprednjaško, v vsakem primeru pa stičišče vse Evrope in še pol sveta zraven. Približno tako je tudi s tukaj živečimi bogoslovci. Kakšnih petdeset nas je, prihajamo pa iz najrazličnejših evropskih dežel in še iz pol sveta zraven. Kar zadeva nas, si drznem reči takole: kakor je Bruselj odsev Evrope, tako smo njen božji odsev tukajšnji bogoslovci. Lahko bi sicer govoril o naši raznolikosti, o naših najrazličnejših izkušnjah Cerkve in končno o njeni viziji, vendar me bolj kot to prevzema sledeče razmišljanje. Evropa se je odvrnila od Boga in ga preprosto zavrača. O njem noče slišati, ne razmišljati, predvsem pa ne govoriti. Že davno tega se je odvrnila od Cerkve in od Jezusa. Skratka, Bogu je izrekla svojo besedo nezvestobe. K takšni Evropi prištevam tudi nas in našo deželo, le da bruseljska Evropa...