Ali veste?
Ali veste?
Pozor, strela!
V soparnih poletnih popoldnevih se čez nebo pogosto navlečejo kopasti oblaki. Ti postajajo čedalje temnejši, naposled pa začnejo iz njih padati debele dežne kaplje in sikati strele. Te najbolj ogrožajo planince na vrhovih, grebenih in drugih izpostavljenih krajih, v nevarnosti pa so tudi vsi tisti, ki se pred nevihto zatečejo pod drevo ali v kozolec. Ker ležijo naši kraji na območju s pogostimi nevihtami, so strele v preteklosti zanetile veliko požarov in ugasnile več deset življenj. Najhuje je bilo 6. avgusta 1741 na vrhu Donačke gore, ko je strela udarila v cerkev sv. Donata in ubila 59 romarjev. Po tej tragediji so cerkev na vrhu opustili in niže zgradili drugo, ki stoji še danes.
Knafelčeve markacije
V Sloveniji imamo 8.240 kilometrov planinskih poti, ki so označene s kažipoti in markacijami v obliki rdečega kolobarja z belim krogom. Takšno oznako je zasnoval Alojzij Knafelc, ki...
V soparnih poletnih popoldnevih se čez nebo pogosto navlečejo kopasti oblaki. Ti postajajo čedalje temnejši, naposled pa začnejo iz njih padati debele dežne kaplje in sikati strele. Te najbolj ogrožajo planince na vrhovih, grebenih in drugih izpostavljenih krajih, v nevarnosti pa so tudi vsi tisti, ki se pred nevihto zatečejo pod drevo ali v kozolec. Ker ležijo naši kraji na območju s pogostimi nevihtami, so strele v preteklosti zanetile veliko požarov in ugasnile več deset življenj. Najhuje je bilo 6. avgusta 1741 na vrhu Donačke gore, ko je strela udarila v cerkev sv. Donata in ubila 59 romarjev. Po tej tragediji so cerkev na vrhu opustili in niže zgradili drugo, ki stoji še danes.
Knafelčeve markacije
V Sloveniji imamo 8.240 kilometrov planinskih poti, ki so označene s kažipoti in markacijami v obliki rdečega kolobarja z belim krogom. Takšno oznako je zasnoval Alojzij Knafelc, ki...