Na praznik apostolov Petra in Pavla se bomo spominjali druge obletnice smrti nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Mnogi verni in dobromisleči ljudje ga ohranjajo v lepem spominu, kakor pripovedujejo tudi sveče in cvetje na njegovem grobu v ljubljanski stolnici.

Nanj sem se najprej spomnil ob razglasitvi leta duhovništva. Nadškof Šuštar je imel namreč rad duhovnike, obiskoval jih je po župnijah in v bolnišnicah, če so oboleli, z njimi se je srečeval tudi na neformalnih srečanjih, ob razvedrilu in pri klepetu in jih spremljal z molitvijo. Kdor ga je spremljal od blizu (sam sem imel to srečo, da sem bil nekaj let njegov tajnik), je lahko videl, kako je trpel, kadar je videl, da je imel kdo poklicne težave, da koga ljudje niso razumeli in sprejeli. Ob pastoralnih obiskih na župnijah je obiskoval starše duhovnikov in jim tako pokazal hvaležnost, ker so Cerkvi dali duhovnika. S posebno ganjenostjo je posvečeval nove mašnike v ljubljanski stolnici. Težko mu je bilo, kadar je moral pok...