Letošnji 6. junij je bil za Slovenijo pomemben dan. Najprej se spomnimo 65. obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Na slovesnost Slovenija ni bila povabljena; tudi ob 50. oblet­nici ne. V soboto, 6. junija, je Slovenija predsedovala Mednarodni organizaciji izgnancev, ki jih je izgnala nacistična Nemčija. O izgnancih iz Sovjetske zveze ni bilo slišati besede. Tudi v slavnostnem govoru predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ne. V soboto, 6. junija, je v Kočevskem rogu v spomin na veliko narodovo nesrečo opravil mašno daritev papeški nuncij. V pridigi je poudarjal krivdo za velik zločin, tudi božje odpuščanje, in na koncu zagovarjal spravo. Tudi slovensko narodno spravo. Sam sem na študijskem dnevu centra za slovensko narodno spravo pred nekaj dnevi razčlenil pomen nastopa predsednika Republike Slovenije na svetovnem zboru izgnancev in dal prednost pridigi papeškega nuncija, čeprav bi meni, ki vodim gibanje za narodno spravo, bilo ljubše, če bi predsednik republike dr...