»Joj, koliko smeti morate vi narediti, ko vas je toliko,« je zadnjič pred hišo Maju dejal sosed Blaž. »Kako to misliš?« ni bilo jasno Maju, ki je dobro vedel, da odkar pri njih »reciklirajo«, smetarji na štirinajst dni v smetarski tovornjak nagibajo skoraj prazen koš. »Ja, ker ste tako velika družina. Gotovo porabite veliko več stvari kot mi, ki nas je manj.« »Ampak zakaj je potem vaš koš smeti vedno poln, naš pa skoraj prazen?« Na to vprašanje Blaž ni vedel odgovora. »Pa zakaj naš kombi porabi manj goriva kot vaš terenec, pa se v njem lahko vozi devet ljudi?« Tudi na to vprašanje Blaž ni našel odgovora. »Pa tudi ‘bicikli’ se ‘ponucajo’ do konca,« je Maj hotel povedati, da gredo stvari v uporabo od bratca do sestrice in tako naprej. Babica je vse skupaj poslušala za živo mejo in se nasmihala. »Da bi kratkohlačnikoma začela razlagati o rodnosti in medgeneracijski solidarnosti. Eh, naj še malo zrasteta,« je tiho sklenila.