Kako zelo različni smo si ljudje tudi pri tem, ko določamo, kaj se nam zdi vredno shraniti in kaj vreči stran. Poznam ljudi, ki še v visoki starosti hranijo na primer zapiske s fakultete, čeprav se je od takrat že vse spremenilo. Spet drugi so jih odvrgli takoj potem, ko so naredili izpit. To velja potem za vsa področja. Osebno se bolj nagibam k temu, da dam stvari čim prej stran, sem in tja morda celo prehitro, nekatere stvari pa vendarle hranim dlje časa.

V teh dneh sem hotela malo razredčiti kup papirjev v fasciklih, na katerih piše KARITAS in HOSPIC. Zdaj je minilo že kar nekaj let, odkar me ni več tam, in lahko z veseljem opazujem, kako se stvari razvijajo naprej. V mojih številnih papirjih pa so prav začetki teh dveh področij, marsikaj, s čemer sem se takrat ukvarjala. Zdaj skoraj ne morem verjeti, da je tega toliko. Človek si niti ne more predstavljati, koliko ur dela je vloženega v to. Z veliko ljubeznijo in za prav nič mi...