Ob nedavnih volitvah v Evropski parlament je predsednik škofovske komisije Evropske zveze in roterdamski škof Adrianus Van Luyn izrazil upanje, da bo »dialog Cerkva« z »evropskimi institucijami«, še posebej z Evropskim parlamentom, prispeval k »poglobitvi služenja človeškemu dostojanstvu in skupnemu dobremu«. Po besedah mons. Van Luyna pa je »nizka udeležba (42,9 odstotka) na zadnjih evropskih volitvah znamenje, da je v Evropi civilna družba še vedno prešibka«. Še toliko bolj je to nerazumljivo v luči vpliva in pristojnosti Evropskega parlamenta, če bo sprejeta lizbonska pogodba. »Proces demokratizacije v Evropski zvezi se je stalno poglabljal, kar je omogočilo Evropskemu parlamentu, da vedno bolj zastopa državljane. Ni pa se poudarjalo dejstva, koliko je bilo narejenega za vzpostavitev skupnega trga. Ali smo dovolj prispevali k evropski zavesti naših državljanov,« bi se morale vprašati evropske institucije, vlade držav, politične stranke in tudi Cerkve. Ob gospodarski krizi, podneb...