Nekje sem prebrala, da »telo ne uporablja sms sporočil, ko ti želi kaj povedati«, a drastično pomanjkanje energije je bilo zame sporočilo, da moram nekaj narediti.

Opazila sem, da nimam moči, da bi se soočila s čimerkoli, da bi vedno, ko sem morala nekaj narediti, šla najraje spat, samo da bi pobegnila. Začela sem se izogibati ljudem in družabnim dogodkom. Vse mi je šlo na živce in hkrati sem bila ravnodušna do vsega. Enkrat mi je padlo na pamet, da bi kar kričala ali pa tepla vrečo za boks, da se znebim vsaj nekaj negativnih občutkov. Čeprav sem bila prepričana, da bi mi to prineslo vsaj trenutno olajšanje, sem kar takoj obupala. Že odločitev, da sem se spravila iz hiše, mi je vzelo preveč moči ... Ko sem se odločila, da bom hodila k psihoterapevtu, da bom končno začela nekaj početi, da bi se tega problema znebila, je moj »problem« dobil uradno ime – depresija.