Laž

V ospredje slovenskega javnega diskurza je stopila laž. Zaresovci in vsa kontinuiteta jo imenujejo »napaka«. Vendar je med lažjo in napako bistvena razlika v hotenju. Laž je namerna, napaka pa nenamerna. Laž je hoteno neskladje med mislijo ali dejstvi in stvarmi in povedanim. Laž tudi ni zavajanje, ki je način govorjenja, ki ni nujno lažniv, a je njegov namen, da sogovornik sam naredi napačne sklepe. Laž ruši zaupanje med ljudmi, saj nekomu, ki laže, težko karkoli zaupamo.

Minister Gregor je potem, ko je bilo že jasno, da se je kratko malo zlagal, začel v svojem stilu »opravičevati«. Priznal je napako in ne laži, potem pa se je začel sistematični protinapad. Njegovi pribočniki so celo sklicali tiskovno konferenco, na kateri so sami sebe razglasili za potencialne lažnivce, saj so jasno povedali, »da bi ravnali enako«. Rekli so torej, da bi se tudi oni zlagali, če bi bilo to v njihovem osebnem interesu. Zares je torej stranka lažnivega predsednika in potencia...