Papež o sv. Rabanu Mavru pri avdienci v sredo, 3. junija

Danes bi rad spregovoril o menihu Rabanu Mavru. Skupaj z možmi, kot so bili Izidor Seviljski, Beda Častitljivi in Ambrozij Autpert, je znal v stoletjih visokega srednjega veka ohraniti stik z veliko kulturo starodavnih modrecev in krščanskih očetov. Raban Maver, »učitelj Germanije«, je bil izjemno ploden pisec. Nanj so se sklicevali tako veliki predstavniki meniškega okolja kot tudi vedno opaznejše število »klerikov« iz svetne duhovščine, ki so v 12. in 13. stoletju sprožili veliki razcvet človeške misli.

Raban se je rodil v Mainzu okrog leta 780 in zelo mlad vstopil v samostan; dodali so mu ime Maver. Zgodnji vstop Rabana v benediktinski meniški svet in sadovi, ki jih je s tem nabral za svojo človeško, kulturno in duhovno rast, odpirajo zanimivo špranjo, da pokukamo v življenje menihov, Cerkve in vse družbe njegovega časa. O teh menihih, morda pa tudi o sebi Raban Maver piše...