Nedeljske volitve v Evropski parlament so na novo razgrnile evropski politični, kulturni in duhovni zemljevid. Zgovorna je že sama udeležba na volitvah. Z nizkim, komaj 28 % obiskom volitev je Slovenija pristala poleg Slovaške, Litve, Poljske, Romunije in Češke na dnu lestvice z volilno udeležbo. Daleč najvišjo udeležbo sta dosegli državi Luksemburg in Belgija, sledita jima Malta in Italija. V pisani množici sedemindvajsetih držav tudi evropsko povprečje ni bilo visoko: komaj 43 %. A tudi teh 43 % kaže na voljo po ustvarjanju skupnega evropskega doma.

Iz omenjenih podatkov lahko razberemo sedanjopolitično in kulturno situacijo Evrope. Višja udeležba pomeni, da se članica čuti bližje ideji Evrope; nižja pomeni, da Evropa zanjo ni privlačna in se čuti od nje oddaljeno. Ta oddaljenost je predvsem idejna in čustvena. Če se je volitev na Slovaškem udeležil komaj vsak peti upravičenec, smemo postaviti vprašanje, kakšen je sploh smisel slovaške vključenosti v EZ. Nič manj ni razmi...