Živimo v času in svetu, za katerega se zdi, da ga bolj kot karkoli drugega poganjajo odločitve in interesi, ki stremijo k tistemu, čemur pravimo poslovni uspeh. In ta uspeh večinoma merimo s kazalniki, kot so čim višji dobiček, čim višji tržni deleži … Kot se je izkazalo ob izbruhu finančne in gospodarske krize, so mnogi poslovneži v svetu in pri nas v iskanju takega uspeha ubirali hudo vprašljive »bližnjice«. In njihova navidezna, pogosto kar goljufiva uspešnost se je sesula kot hišica iz kart, pri čemer ceno za ta potres večinoma plačujejo malo ali nič krivi delavci in davkoplačevalci.

»Če uspeh omejimo le na finančne dejavnike, je to zelo nepremišljeno. Uspeh je namreč tudi pomoč ljudem, prispevanje za blaginjo naših lokalnih skupnosti in celo sveta. Uspeh pomeni, da se lahko zjutraj pogledamo v ogledalo in nam je oseba, ki jo vidimo, všeč. Pomeni tudi, da lahko spimo z mirno vestjo. Uspeh so dragoceni dolgoročni odnosi, bod...