Mojca Sekulič-Fo razstavlja v atriju Zavoda sv. Stanislava

»Mojca Sekulič-Fo občuteno in ljubeče odslikava neskončni svet nežnosti na majhnih ali večjih površinah lesenih tabel, platna ali papirja. Njene podobe, male fantastične ikone na lesu so lahko domišljijske, so lahko meditativne, spominjajo nas, kako smo v svojem najglobljem bistvu nežni, čutni, občutljivi in tudi ranljivi.«



Tako je ob razstavi v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava zapisala umetnostna zgodovinarka Bojana Čampa. Kaj je potrebno, da je ilustracija prepričljiva, pa smo vprašali kar umetnico (po izobrazbi arhitektko) Mojco Sekulič-Fo.

»Podobe, hišice, človečki, mucice na ilustracijah lebdijo v majhnih prostorih Neskončnosti …« – je tak otroški pogled na svet?
Otroški pogled je enostavnejši, igriv, nabit z domišljijo, neutesnjen … Všeč mi je otroška ilustracija. Najlepše je, kadar vidim iskric...