Ljudje se zelo različno odzivamo na bolezen in na različne življenjske izgube. Vsak človek je svet zase in zato je tudi toliko različnih odzivov. Nekatere reakcije pa se tako pogosto ponavljajo, da je vredno, da si jih malo natančneje ogledamo. Če jih bomo imeli bolj pred očmi, bomo morda laže razumeli človeka, za katerega se nam zdi, da v svoji stiski reagira nekoliko čudno.

Mislim na mlado žensko, ki so ji pred kakšnim mesecem ugotovili bolezen, ki zelo pogosto privede do invalidnosti. Kakšnega posebnega zdravljenja ni. Poročena je, ima dveletno punčko. Kot strela z jasnega je treščilo. Naenkrat je tu bolezen, ob kateri je povsem nemočna. In prav nič ne ve, kako se bo razvijala naprej. Morda veliko bolj ugodno, kot se boji prav zdaj, lahko pa tudi slabše. Nihče ji tega v tem trenutku ne more napovedati. Lahko samo upa in se hkrati boji.

Dolgo sva se pogovarjali o njenih strahovih. Vedno z...