Petrov govor v prvem berilu (prim. Apd 1,15–17) je poslušalo kakih 120 ljudi, ki so skupaj z Marijo v molitvi in pokori pričakovali Svetega Duha. Najprej je Peter spregovoril o Judu. Njegovo izdajstvo Jezusa je »umazano delo«. Njegov samomor je bil tudi po zunanjem videzu grozljiv. Kraj samomora pa so poimenovali »Njiva krvi«.

Judovo izdajstvo je bilo strašen greh zoper ljubezen. Tega se je Juda začel tako močno zavedati, da je znova stopil pred judovske veljake in vrgel prednje denar, ki so mu ga dali za izdajstvo. To je znamenje obžalovanja. Zakaj se je potem šel obesit? O tem se da ogromno razpravljati, kar zadnje čase dokazujejo vedno nove knjige o samomoru. Vendar dokončni odgovor za posameznikovo dejanje resnično pozna samo Bog. Če za samomorilce iskreno molimo, potem jih obdarujemo s tisto ljubeznijo, s katero Jezus sprejema grešnike. Samo njegova ljubezen nas lahko reši za večno življenje. Želi pa, da pri tem z njim sodelujemo.

Drugo berilo (1 Jn 4,11–16)...