Ljubezen v puščavi

Na obisk je prišel prijatelj, ki je v steklenem kozarcu prinesel puščavski pesek. Nabral ga je na romanju po sinajski puščavi. Pesek je veliko bolj zanimivo darilo od zavojčka bonbonov. Maša, ki je stara štiri leta, ga previdno, pa malce nezaupljivo vzame med prste. Res, zelo polzi, je kakor sol, no, ali pa moka. Začne jo zanimati, kako so Izraelci potovali skozi puščavo, pogledati si moramo risanko o tem. Proti večeru vzamemo nekaj listov papirja in s sestrico začneta navdušeno ustvarjati, z lepilom izrisujeta in packata različne like, pravita, da ovčke, starejša skuša narisati Mojzesa. Po lepilu potreseta puščavski pesek, ki imenitno drsi po listu in občutek, da smo sredi puščavskih sipin, je hitro tu. Maša navdušeno komentira: »Ko bom velika, bom slikarka. Postala bom Jezusova največja ljubezen.« (B. K.)

Najljubša jed
Martin jé svojo najljubšo jed – čokolado in je ves popackan ok...