Ob nedavnem izbruhu prašičje oziroma nove gripe je oživel spomin na smrtonosne bolezni, ki so morile med našimi predniki. Kolera, koze, tuberkuloza in španska gripa pri žrtvah niso bile izbirčne – spravile so se so nad mlade in stare, nad moške in ženske, nad črne in bele. Čeprav so bile vse te bolezni strašne, pa nobena ni povzročila tolikšnega opustošenja in panike kot kuga, ki so jo zaradi črno-modrikastih lis na telesih bolnikov imenovali tudi črna smrt.

Kuga, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis, je prvenstveno razširjena med glodavci, vendar se lahko z njo okužimo tudi ljudje. Navadno jo prenašajo bolhe, usoden pa je lahko tudi stik z bolnikom in vdihavanje njegove okužene sape. Poznamo tri vrste kuge: septikemično, ki prizadene kri, pljučno in najpogostejšo bubonsko kugo, za katero so značilne boleče in otekle bezgavke, ki se lahko tudi zagnojijo. Prvi bolezenski znaki se pokažejo dva do sedem dni po okužbi, boleze...