O pridelavi zdrave hrane je posebno v zadnjih časih veliko govora. Proizvajalcev so polna usta in se sklicujejo na certifikate, ki potrjujejo kakovost ali jamstvo za sonaravno pridelavo, bodisi rastlinske ali hrane živalskega izvora. Kupci ubogljivo sledimo nasvetom in se odločamo med ekološko ali industrijsko pridelano hrano, obogateno z dodatki, ki izdelkom podaljšujejo rok trajanja, jim polepšajo videz in celo »izboljšajo« okus.

Obdelovalne površine so danes pravi pravcati poligon za preizkušanje kemijskih sredstev proti »škodljivcem«, plevelom ter bogatenje tal z mineralnimi gnojili. Tla s tem spreminjajo strukturo, pojavlja se erozivnost in enostranska izčrpanost, kar zahteva dognojevanje, seveda spet z mineralnimi gnojili. Zgodba brez konca. In v takšnih tleh najdemo bore malo živega. Za primerjavo naj navedem podatek iz Nizozemske: na področjih intenzivnega kmetijstva so tla v nekaterih predelih zastrupljena s pesticid...