V sodobni evropski in slovenski družbi postaja krst otrok vse večje vprašanje. Javno mnenje se boji Kristusa. Vera naj gre v zasebnost. Ljudje želijo sami uravnavati življenje in so občutljivi za svojo samostojnost. Zakaj potem krstiti otroka?

Za družine, ki živijo urejeno krščansko življenje, odločitev za krst ne pomeni težave, muči jih morda spoznanje, da se bo moral krščenec v tej družbi boriti za svojo krščansko in človeško istovetnost.

Drugačni odzivi prihajajo od staršev, ki svoje vere dejavno ne živijo. Zakaj se podrediti obredu Cerkve, zakaj priprave, zakaj pogojevanje s cerkveno poroko in obveza za krščansko vzgojo? Za nekatere starše je krst tradicija, drugi se odločajo zanj, da bi otrok prejel blagoslov in se mu ne bi zgodilo nič hudega. Kar velika skupina je prepričana, da je bolje, če se otrok pozneje sam odloči. Zopet drugi menijo, da s krstom otroku vsilijo vero. Ali je potem krst otrok nasilje nad njimi, jih s tem prikrajšamo za svobodno o...