Travnik cvetočih regratov, za katerim se izrisujejo bele kamniške planine, jo je tako prevzel, da se je s »fotolova« pred dobrim tednom vrnila s sedemsto posnetki. »Moja barva je rumena, sončna in vesela!« pravi šolska sestra Aleša Stritar, ki je fotoaparatu ostala zvesta od takrat, ko se je na srednji šoli za oblikovanje, smer grafika in fotografija, še učila razvijanja v temnici, pa do danes, ko ima veliko več dela ne z razvijanjem filmov, ampak z redčenjem množice posnetkov in nalaganjem na zaslon.

Kako je oblikovalka postala sestra? Spominja se, kako ji profesor nekega dne v šoli ni mogel »priti do živega«, saj se pri klepetanju ni in ni ustavila, kar pa se ni nič poznalo, ko jo je poklical pred tablo, kjer je znala prav vse. Obup profesorja se je skrčil v stavek: »Stritar, ubogi vaš mož!« Ona pa kot iz topa: »Jaz grem itak v klošter!«

To je bilo šele v tretjem letniku srednje šole, ko o tem, da bi to lahko bila njena...