»Vsak človek bi moral napisati svojega Fausta«
»Vsak človek bi moral napisati svojega Fausta«
Johann Wolfgang Goethe: ob 260. obletnici rojstva (28. avgusta 1749)
Ali je spodobno dandanašnji oživljati osebnost Goetheja – pesnika, dramatika, romanopisca, potopisca? Ali nas njegov umetniški opus danes še lahko nagovori? Verjetno. Ali nista njegovi osrednji deli, Faust in Werther, olesenela produkta osemnajstega stoletja? Skorajda ne. Njegovih 2000 pesniških enot se s svojo izpovednostjo dotika človeka vseh časov. Vsak čas ga je znova odkrival, vsak narod ga je hotel imeti v duhu svojega jezika, vsak pesnik se je zatekal k njemu in ga znova spoznaval, vsak človek piše svojega Fausta in se zapleta v pajkovo mrežo življenjskih stisk in iskanja rešnjih poti iz njih, nekam, kjer bi mu bilo manj sile (»Vsak človek bi moral napisati svojega Fausta,« je dejal pesnik Heine), vsak prevajalec hoče prodreti do jedra izvirnika in mu dati ustrezen izraz v jeziku svoje matere, prenekatero izurjeno pisateljsko pero si je v svoja dela hotelo priklicati Goethejevo navzočnost...
Ali je spodobno dandanašnji oživljati osebnost Goetheja – pesnika, dramatika, romanopisca, potopisca? Ali nas njegov umetniški opus danes še lahko nagovori? Verjetno. Ali nista njegovi osrednji deli, Faust in Werther, olesenela produkta osemnajstega stoletja? Skorajda ne. Njegovih 2000 pesniških enot se s svojo izpovednostjo dotika človeka vseh časov. Vsak čas ga je znova odkrival, vsak narod ga je hotel imeti v duhu svojega jezika, vsak pesnik se je zatekal k njemu in ga znova spoznaval, vsak človek piše svojega Fausta in se zapleta v pajkovo mrežo življenjskih stisk in iskanja rešnjih poti iz njih, nekam, kjer bi mu bilo manj sile (»Vsak človek bi moral napisati svojega Fausta,« je dejal pesnik Heine), vsak prevajalec hoče prodreti do jedra izvirnika in mu dati ustrezen izraz v jeziku svoje matere, prenekatero izurjeno pisateljsko pero si je v svoja dela hotelo priklicati Goethejevo navzočnost...