Požarna ogroženost v mestih je danes veliko manjša kot nekoč. Stavbe so zidane, ulice široke, gasilska služba je dobro opremljena in organizirana, na vsakem koraku so gasilni aparati in hidranti. Pred stoletji pa so bili veliki požari v strnjenih naseljih zelo pogosti. Skoraj vsako mesto je vsaj enkrat doživelo ognjeni pekel, ki je močno spremenil njegovo podobo.

V drugi polovici 17. stoletja so po Londonu pustošile bolezni in nesreče.­ Leta 1665 se je razbesenela kuga, ki je septembra v enem samem tednu pomorila več kot osem tisoč ljudi, naslednje leto pa je izbruhnil še uničujoč­ požar. V nedeljo, 2. septembra 1666, je že kmalu po polnoči zagorelo v neki pekarni. Požar so sicer hitro opazili in sprožili preplah, vendar se je ogenj zaradi močnega vzhodnega vetra hitro razširil na sosednje stavbe. To sploh ni bilo težko, saj so bile ulice ozke in hiše lesene, v njih pa so bile pogosto lahko vnetljive snovi. Do večera je ogenj uničil že okrog tristo hiš, njegov pohod po mest...