Na takšne revčke, reveže, reve in podobno sem že kar malo alergična. Ljudje to izrekajo kar vsepovprek in včasih se sprašujem, kdo je v resnici pravi revež. Tisti, ki si nikakor ne more predstavljati, da lahko nekdo živi z neko hudo boleznijo, težko invalidnostjo ali kakšno drugo življenjsko preizkušnjo, ali človek, ki to sam na sebi doživlja. Vedno znova mislim, da bi morali veliko bolj paziti, kdaj takšne besede izrečemo. Morda kdaj ljudje izrekajo takšne besede preprosto zato, ker so v zadregi, kaj bi sploh rekli. Pa ne vedo, da je včasih bolje ostati preprosto tiho kot govoriti neumnosti. Molka pa se seveda spet bojimo.

Morda bi morali večkrat poslušati otroke, ki še znajo biti to, kar so, iskreni in brez mask. Pa čisto nič se ne pretvarjajo, povejo tako, kot mislijo. Mama petletne punčke mi je dober mesec po nesreči pripovedovala, kako težko je vsem zaradi te nesreče. Punčka je v domači delavnici neprevidno vtaknila roko v st...