Ob upoštevanju nekaterih zgodovinskih dejstev, ki so vplivala na našo kolektivno zavest, bi se dalo razložiti in razumeti patologijo sedanjosti. Tisti, ki z grozotnimi številkami dokazujejo, da je 20. stoletje najbolj krvavo v zgodovini človeštva, imajo prav. Dve svetovni vojni in drugi spopadi so tako usodno zarezali v celično strukturo – družbe–družino –, da je moralo priti do krize očetovstva in materinstva, posledično pa do krize avtoritete, reda ter razumevanja ljubezni v njeni erotični in agapični razsežnosti. Če temu dodamo ideološko utemeljeno pravico, da človek sme pobijati bližnje zaradi nekakšnih futurističnih idealov, nekakšne popolne družbe, smo na odprto rano krvavih spopadov dolili najhujšo obliko zločina – bratomor. Na takšno podlago je v Sloveniji cepljenih tistih 250.000 ljudi, ki jih ubija alkohol, nekaj sto samomorilcev, nekaj deset tisoč zasvojenih z mamili in drugih, ki tako ali drugače ogrožajo svoje ali življenje drugih. V tako ranjeni, bolni, psihično izmozg...