»Ves ne bom umrl«
Objava:
23. 04. 2009 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
24.04.2009 / 13:29
»Ves ne bom umrl«
V vstajenje, kot je znano, ne verjamejo več niti vsi tisti kristjani, ki še hodijo v cerkev. Vendar vstajenje ni samo eden od členov nicejske veroizpovedi, celo njen slovesno zaključni člen. Je tako rekoč kupola vrh arhitekture krščanskega verovanja. Odkod torej ta nevera v posmrtnost celo pri mnogih kristjanih, kaj šele pri drugih? »Nihče se še ni vrnil,« se glasi znana cinična krilatica. Gre morda za nekaj tako nekongenialnega človeškemu bitju? Ali celo proti njegovemu naravnemu teženju?
V resnici je želja po večnem človeku prav tako prirojena, kakor je prirojena želja po življenju.
Antika, naša civilizacijska predhodnica, ni imela ne elektrike ne radia ne računalnika, a je imela v svoji duhovnosti vso človeško substanco. Nagon po preživetju je dobil svoj visoki filozofski izraz pri Platonu. V rimskem svetu ga ni nihče tako silovito izrazil kot pesnik Horacij, ko je neko svojo odo začel z besedami: »Non omnis moriar multaque pars mei vitabit Libitin...
V resnici je želja po večnem človeku prav tako prirojena, kakor je prirojena želja po življenju.
Antika, naša civilizacijska predhodnica, ni imela ne elektrike ne radia ne računalnika, a je imela v svoji duhovnosti vso človeško substanco. Nagon po preživetju je dobil svoj visoki filozofski izraz pri Platonu. V rimskem svetu ga ni nihče tako silovito izrazil kot pesnik Horacij, ko je neko svojo odo začel z besedami: »Non omnis moriar multaque pars mei vitabit Libitin...
