V veliki noči imajo poseben pomen Jezusove poveličane rane. Te so znamenje človeške hudobije, ki jo je on trpel in v svoji ljubezni spremenil v vir novega življenja. V Jezusovih ranah je apostol Tomaž odkril globino njegove ljubezni in okrepil svojo vero. Njemu so sledili mnogi ljudje vseh časov in sprejeli sijaj in toplino Jezusovih ran, da je stopil v njihovo osebno izkušnjo in zdravil rane.

Tudi danes je veliko notranjih ran, osebnih in družbenih, rane so globoke in nas ovirajo, da se ne moremo v polnosti uresničiti in zaživeti v odprtih odnosih. Duševne in duhovne rane se odprejo ob pomanjkanju ljubezni in pozornosti. Te se zgodijo pri otrocih, ki ne najdejo varnosti, kjer bi jo morali. Hude rane povzroča čustveno ali celo fizično zlorabljanje nemočnih žrtev. Rane nastajajo v medsebojnih odnosih, ob ločitvah in kreganju med zaročenci in poročenimi. So rane osamljenih in tujcev, rane zapuščenih starčkov.

Obstajajo tudi družbene rane, ko ljudje doživljajo krivi...