Zapuščenost in osamljenost. Kdo danes ne pozna te izkušnje? Kljub sanjam in blagostanju sodobne družbe je veliko trpljenja, osamljenosti in zapuščenosti: otroci, ki niso ljubljeni, mladi brez smisla in veselja, ljudje z neuresničenimi življenjskimi načrti, podrti zakoni, zasvojeni, tujci, starčki, brezposelni, bolniki. Ob koncu postnega časa še posebej čutimo neizmerno trpljenje, ki ga je trpel Jezus v Getsemanskem vrtu in na križu. Toda kako je mogoče, da je tako zapuščenost doživljal on, ki je rekel, da je popolnoma sprejet in ljubljen od Očeta?

V ljubezni je mogoče sprejeti tudi to, kar je nasprotno, da bi znova vzpostavili povezavo in življenje. Jezus je tako sprejel greh sveta, kar je povzročilo zamračitev Očetove ljubezni in strašno občutje zapuščenosti. V tej bolečini je kričal: Moj Bog, zakaj si me zapustil! A kljub temu vztrajal do konca, ko je svojo čisto žrtev izročil v Očetove roke. Od tedaj se morejo vsi, ki v svojih bolečinah kričijo k Bogu, srečati s solidar...