Velikonočna sveča
Velikonočna sveča
Velikonočne sveče in in njena luč sta od nekdaj simbol za Kristusa. Na velikonočno vigilijo duhovnik pred cerkvijo prižge kres. S tem ognjem prižge velikonočno svečo in jo v slovesnem sprevodu nese v še popolnoma temno cerkev. Z ognjem velikonočne sveče si prižgejo sveče vsi navzoči in cerkveni prostor se hitro razsvetli.
Velikonočna sveča je okrašena s Kristusovim križem ter z alfo in omego, prvo in zadnjo črko grške abecede. Črki spominjata na Jezusove besede: »Jaz sem začetek in konec.« Na sveči je tudi pet kadilnih zrn kot znamenje za pet Jezusovih ran, ter vsakokratna letnica.
Velikonočna sveča je okrašena s Kristusovim križem ter z alfo in omego, prvo in zadnjo črko grške abecede. Črki spominjata na Jezusove besede: »Jaz sem začetek in konec.« Na sveči je tudi pet kadilnih zrn kot znamenje za pet Jezusovih ran, ter vsakokratna letnica.
Svečnik za velikonočno svečo je bil v stari Cerkvi pogosto posebno umetniško oblikovan, vse do današnjih dni se je eden takšnih ohranil v Rimu v cerkvi sv. Pavla zunaj obzidja.
V številnih domovih vse leto hranijo svečo, ki so jo prinesli od velikonočne vigilije, in jo prižgejo ob slavjih v družini.
Kristus je luč, ki z božjo ljubeznijo razsvetljuje vse...