Razpoznavna znamenja
Razpoznavna znamenja
Popotovanje od morja do Mure – transverzala, zaznamovana z grbi škofij
Vsaka škofija ima svoj grb kot svoje razpoznavno znamenje. Nauk o grbih imenujemo grboslovje ali heraldika (»herald« je starogermanska beseda v pomenu poznavalca simbola bogov in rodov). Vseh šest slovenskih škofij ima svoj grb in zanj tudi »uradno razlago«. Poleg heraldikov, izvedencev za grboslovje (prim. Tadej Jakopič, Ljubljana), so še drugi odlični razlagalci grbov slovenskih škofij (prim. dr. Jurij Bizjak, dr. Jožef Smej). Grboslovje se je v Evropi razvilo v srednjem veku. Slikovna govorica grbov je bila nepismenim ljudem edina pisana ali risana »govorica«. Sama po sebi ta tudi danes ni samoumevna, predpostavlja neko predznanje. Grbe, barvne znake, imajo tudi mnogi kraji, mesta in trgi na Slovenskem. Krajevni grb je »naslikano« ime kraja, s potezami, ki zbujajo asociacijo na njegove najbolj značilne posebnosti. Iz starih grbov lahko odčitavamo z...
Vsaka škofija ima svoj grb kot svoje razpoznavno znamenje. Nauk o grbih imenujemo grboslovje ali heraldika (»herald« je starogermanska beseda v pomenu poznavalca simbola bogov in rodov). Vseh šest slovenskih škofij ima svoj grb in zanj tudi »uradno razlago«. Poleg heraldikov, izvedencev za grboslovje (prim. Tadej Jakopič, Ljubljana), so še drugi odlični razlagalci grbov slovenskih škofij (prim. dr. Jurij Bizjak, dr. Jožef Smej). Grboslovje se je v Evropi razvilo v srednjem veku. Slikovna govorica grbov je bila nepismenim ljudem edina pisana ali risana »govorica«. Sama po sebi ta tudi danes ni samoumevna, predpostavlja neko predznanje. Grbe, barvne znake, imajo tudi mnogi kraji, mesta in trgi na Slovenskem. Krajevni grb je »naslikano« ime kraja, s potezami, ki zbujajo asociacijo na njegove najbolj značilne posebnosti. Iz starih grbov lahko odčitavamo z...