Himno ali hvalnico ponižnemu Kristusu, trpečemu služabniku, zapiše apostol Pavel v Pismo Filipljanom(prim.Flp 2,6-11). Hvalnico tako zelo premišljuje, da jo napravi kar za svojo.

»Kristus je bil v Božji podobi.« »Podoba«, v izvirniku »morphé«, pomeni tudi naravo, ki se ne more spremeniti ali s čim zamenjati.

Kristus je torej hkrati Bog, ker ima božjo naravo. »Ni se ljubosumno oklepal enakosti z Bogom.« Po izvirniku: »Ni imel za plen, za rop, da je enak Bogu«, t. j. enakosti z Bogom si ni s silo prisvojil, marveč se je z njo od vekomaj rodil (»rojen iz Očeta pred vsemi veki«).

»Sam sebe je izpraznil tako, da si je privzel podobo (naravo) služabnika (sužnja).« To ne pomeni, da je Jezus izgubil bitnostno enakost z Bogom, ampak da je s privzemom človeške narave, podobe sužnja, skril svoje veličanstvo.

»Po zunanjosti je bil kakor človek.« Po zunanjosti (gr. po »shemi«), po vedênju je bil kakor človek. Pavel s tem ne taji resničnosti Kristusove človešk...