Totalitarna kultura smrti in zgodba družine Janša

Izraz »kultura smrti« je najmočneje zazvenel iz ust Janeza Pavla II., ko je z njim označil moralno stanje predvsem zahodne civilizacije, ki je v svoje kulturne in pravne standarde umestila s stališča doslednega spoštovanja človekovega dostojanstva nesprejemljive pojave, kot so splav, evtanazija, poskusi na zarodkih, evgeničnost genetskih raziskav ... Pokojni papež bi se gotovo strinjal, če bi ta pojem uporabili tudi za ponazoritev tako zavrženih stališč in ravnanj, ki človekovo dostojanstvo skrajno žalijo tudi po njegovi smrti.

Prav to pa se je dogajalo in se, žal, še dogaja na Slovenskem v povezavi s prikritimi medvojnimi in povojnimi morišči in grobišči. O takšni »kulturi smrti«, ki jo je v desetletjih obvladovanja vzgojil komunizem na Slovenskem, po 18 letih demokracije pa bi vendarle morali dočakati čas, da jo zamenja »kultura življenja«, je v eseju...