Kolegica, tudi zdravnica, mi je pravila, kako težko je preživljala trenutke, ko je njena hčerka, takrat še otrok, hudo zbolela. Ni vedela, kako se bo vse končalo. Ali bo zdravnikom uspelo, da otroka pozdravijo, ali pa bo bolezen kljub najboljši terapiji šla svojo pot. Zelo ji je bilo težko in v tistem trenutku bi bila veliko raje bolna ona sama namesto punčke. Nekdo iz kroga njenih znancev pa ji je rekel: »Zate je laže, ker si zdravnica, več veš.« Ne, prav nič laže ji ni bilo zato, ker je zdravnica. Tudi če obvladaš vso medicino do potankosti, ti v takem trenutku to čisto nič ne pomaga. Nihče ne more točno napovedati, kako se bo bolezen odvijala in nihče ne more zmanjšati njene materinske skrbi in strahu. Morda bi bilo celo laže, če ne bi bila zdravnica in marsičesa ne bi vedela, na primer za vse možne komplikacije.

Ob tem sem tudi sama razmišljala, ali mi dejstvo, da sem zdravnica, pomaga pri tem,...