V vsakdanjem življenju lahko v naših odnosih nastanejo pregrade ali celo v pravem pomenu besede zamrznejo, ko nas kdo prizadene. Vemo, da je včasih težko pogledati v oči nekomu, ki nas je prizadel, ga z ljubeznijo ogovoriti, ga imeti kljub vsemu rad, težko pristopamo tudi k ljudem, ki so osamljeni in nemočni. Apostol Pavel pa nas spodbuja: »Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi« (1 Kor 1,24–25).

Naslonimo se torej na Jezusa, vzemimo si čas za tiho molitev v cerkvi pred Najsvetejšim, da bomo z božjo ljubeznijo pristopali k našim bližnjim in sprejemali ljudi okrog nas.

•Dostikrat pristopam k svoji babici, ki je že eno leto priklenjena na posteljo. Vem, da ji je dolgèas in se gotovo poèuti osamljeno, ko smo v službi in v šoli....